Connect with us

Iskalnik politeia.si

Aktualno

Države EU utrjujejo svoje meje pred migracijami

Foto: Zajem zaslona

Zaradi povečanega priseljevanja so projekti varnosti meja na Poljskem in v Litvi v polnem teku. Dogajanje bo verjetno slabo tudi za prosilce za azil iz Afganistana.

Ali se mora EU po prihodu talibanov na oblast pripraviti na množičen priliv ljudi iz Afganistana? In če je tako: kako se je treba lotiti? Taka vprašanja zelo skrbijo države EU. V torek so bile prve razprave na posebnem srečanju notranjih ministrov v Bruslju.

Vsaj nekatere države EU si absolutno želijo preprečiti, da bi se situacija ponovila tako kot v letih 2015/2016. Takrat so milijoni migrantov vstopili v EU v veliki meri nenadzorovano, v mnogih državah so izbruhnile ostre razprave o migracijski politiki, desničarske stranke pa so dobile podporo. Samo v Nemčiji je okoli 1,2 milijona ljudi prvič zaprosilo za azil. Mnogi od njih so prišli iz Sirije, kjer se je leta 2011 začela državljanska vojna.

Od takrat so države članice EU znatno nadgradile svoje meje – ne le s povečanim nadzorom, ampak tudi v nekaterih primerih z visokotehnološkimi ovirami. Po raziskavah nemške tiskovne agencije je skoraj polovica od 27 držav članic postavila ograje ali druge utrdbe vzdolž svojih meja ali pa to počnejo. Pregled:

Srednja Evropa

POLJSKA: Prejšnji teden so se začela dela na ograji ob več kot 400 kilometrov dolgi meji z Belorusijo. Njegov namen je preprečiti vstop migrantov v sosednjo državo. Po načrtih bo 2,5 metra visoka pregrada pokrila okoli 190 kilometrov – 130 kilometrov je bilo že zavarovanih z bodečo žico. Okrog 1500 vojakov podpira mejne policiste pri obrambi meje pred nezakonitimi prehodi. Njihovo število naj bi se zdaj povečalo na 2000.

MADŽARSKA: Ob 160-kilometrski meji s Srbijo proti jugu teče mejna ograja z ostro kot britva bodečo žico. Prestižni projekt desničarskega premierja Viktorja Orbana je doslej stal 1,5 milijarde evrov in je bil zgrajen septembra 2015. Tri metre visok objekt je opremljen tudi z brezpilotnimi letali in termovizijskimi kamerami. Madžarska je na zahodno mejo s Hrvaško položila tudi zvitke bodeče žice – ekonomsko različico visokotehnološke ograje s Srbijo.

AVSTRIJA: Od leta 2015 je na 330-kilometrski meji med Avstrijo in Slovenijo zgrajena pregrada, dolga 4,4 kilometra, torej znotraj schengenskega območja, kar bi dejansko moralo omogočati potovanje brez mejne kontrole. Danes je štiri metre visoka ograja polna lukenj, da bi olajšali življenje pohodnikom in lokalnim vinogradnikom.

Balkan in jugovzhodna Evropa

SLOVENIJA: Skoraj polovica 500 kilometrov dolge meje s Hrvaško je pokrita z bodečo žico do štiri metre visoko mejno ograjo, čeprav je tudi sosednja država članica EU. Vendar  Hrvaška še ni članica schengenskega območja in je na tako imenovani balkanski poti v Srednjo Evropo.

GRČIJA: Vlada želi preprečiti migrantom prehod zunanje meje EU s Turčijo ob reki Evros (imenovani tudi Mariza). Avgusta je bilo zgrajenih 27 kilometrov jeklenih in cementnih ograj – poleg 11 kilometrov obstoječe ograje. Sistemi so visoki do pet metrov. Poleg tega termovizijske kamere, brezpilotna letala in zračna ladja agencije za zaščito meja EU Frontex spremljajo 200-kilometrsko rečno mejo. V trikotniku s Turčijo in Bolgarijo so  postavili ograje iz bodeče žice, ki so tihotapcem ljudi otežile opravljanje svojega dela. Na meji s Severno Makedonijo je 34-kilometrska ograja na severno-makedonski strani.

CIPER: Otoška država je zgradila enajst kilometrov dolgo oviro vzdolž ločnice med južnim in severnim Ciprom. Ograja iz bodeče žice stoji na zahodu razdeljene prestolnice Nikozije. Namen je preprečiti migrantom vstop na Ciper na severu prek Turčije in nato na jug otoške republike – in s tem v EU.

BOLGARIJA: 259 kilometrov dolga zunanja meja EU s Turčijo je popolnoma zaščitena z ograjo iz bodeče žice in termovizijskimi kamerami. Zaščita je visoka 4,5 metra in široka 1 meter, je bila končana leta 2017 in jo je treba ponekod popraviti. Zaradi morebitnega novega priliva migrantov iz Afganistana bo bolgarska vojska okrepila zaščito meje s Turčijo.

Baltske države in Skandinavija

LITVA: Za preprečitev nezakonitih prehodov meje iz Belorusije ima vlada v Vilni 508 kilometrov dolgo ograjo, zgrajeno vzdolž meje. Gradnja bo predvidoma končana leta 2022 in bo stala do 152 milijonov evrov. Po načrtih bo ograja visoka najmanj tri metre in opremljena z bodečo žico. Na meji z rusko eksklavo Kaliningrad je že dva metra visoka ograja. Zgrajena je bila leta 2017 v ozadju naraščajočih napetosti z Rusijo, da bi odvrnila tihotapce in nezakonite migrante.

LATVIJA: Latvija je prav tako pod pritiskom, da okrepi svoje meje zaradi migracije prek Belorusije. Kot hitra rešitev bo na različnih mejnih odsekih položenih 37 kilometrov zvitkov bodeče žice. Ob vzhodni meji z Rusijo je Latvija po krizi v Ukrajini že začela graditi dvometrske zaščitne ograje. Po navedbah notranjega ministrstva pa je infrastruktura še nedokončana.

ESTONIJA: Estonija v ozadju napetosti z Moskvo ob meji z Rusijo gradi tudi dva metra visoke zaščitne ograje. Dela na 115-kilometrskem odseku v jugovzhodni Estoniji naj bi se končala leta 2026.

NORVEŠKA: Na norveško-ruskem mejnem prehodu pri Storskem je 3,5 metra visoka mejna ograja, dolga več kot 200 metrov. Zgrajena je bila po tem, ko je leta 2015 v državo s kolesom vstopilo veliko migrantov.

Zahodna in jugozahodna Evropa

FRANCIJA: Britanska vlada je vložila milijone v gradnjo zidov in ograj za zaščito trajektnega terminala in vhoda v predor v Calaisu v Franciji. Namen premikanja britanskih meja na francoskih tleh je preprečiti migrantom iz EU potovanje v Združeno kraljestvo. London in Pariz sta se pred kratkim dogovorila, da bosta okrepila nadzor na obalah.

ŠPANIJA: Vlada je postavila mejne ograje okoli španskih eksklav Ceuta in Melilla v severni Afriki, ki ločujeta mesta od ozemlja Maroka. Ovire so bile zgrajene v devetdesetih letih in so dolge osem oziroma 12 kilometrov. Mejni sistem zdaj sestavljata dve vzporedni, deset metrov visoki ograji s termovizijskimi kamerami, vmes je tri metre visoko omrežje jeklenic, zaradi česar je še težje prodreti.

Komentirajte prispevek

Leave a Reply

Za komentiranje se morate prijaviti.

Več vsebin

Tuja politika

Očividci so nam sporočili, da so danes ob 21:00 uri opazili približno 15 polno opremljenih policistov, ki so peš drveli mimo Pizzerije Foculus v...

Aktualno

»Gospod premier, to ni vaš polfinale – ker to ni vaša Slovenija. Naša je!« takole je naslov članka v Ekipi, napisal ga je Andrej...

Aktualno

Zanimiv članek je bil včeraj na 24UR, o vladi in njeni promociji za cepljenje. No, bolj natančno, na 24UR so znova prali UKOM. Vsi...

Aktualno

Ali ste opazili kako naši mediji poročajo? Kako manipulativno ljudem servirajo novice? Slabo postrežejo najprej, o dobrem skoraj ne poročajo, to leti predvsem na...