Z Evropskim parlamentom je bil o spremembi Aarhuške uredbe dosežen politični sporazum in je eden od prvih dosežkov slovenskega predsedovanja, ki pa ne bi bil možen brez dobrega sodelovanja tria predsedstev, saj je Nemčija dosegla sporazum na Svetu, Portugalska je začela pogajanja z Evropskim parlamentom (EP), Slovenija pa je pogajanja uspešno zaključila, navaja Ministrstvo za okolje in prostor.
S to spremembo Evropska unija (EU) odgovarja na ugotovljeno neskladje z Aarhuško konvencijo, zato je slovensko predsedstvo zadovoljno, da je bil z EP še pravočasno, pred jesenskim zasedanjem pogodbenic konvencije, dosežen sporazum.
Sprememba med drugim širi dostop do revizije nekaterih upravnih aktov EU institucij ob NVO tudi na predstavnike javnosti ter glede tega določa merila.
Dostop do revizije bo na eni strani zagotovljen posamezniku, ki mu je kršena pravica z določenim upravnim aktom, ki je v nasprotju z okoljskim pravom. Izpodbojnost pa bo omogočena tudi v primeru obstoja večjega javnega interesa. V tem primeru je potrebnih 4000 posameznikov iz najmanj petih držav članic, pri čemer mora biti iz vsake države najmanj 250 posameznikov. V obeh primerih bo potrebna zastopanost s strani NVO ali odvetnika.
V tej fazi uredba še vedno izključuje dostop do revizije za upravne akte glede državnih pomoči. Se pa glede tega pričakuje odprava neskladnosti EU pravnega reda z Aarhuško konvencijo v naslednjem koraku.
Dogovor vključuje tudi naslovitev stroškov revizije ter obvezo EU institucij k javnemu objavljanju zahtev za revizijo upravnih aktov, so navedli na MOP.
Kaj je Aarhuška konvencija?
Aarhuška konvencija je konvencija o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah , običajno znan kot Aarhuške konvencije , je bil podpisan 25. junija 1998 v danskem mestu Aarhus . Veljati je začel 30. oktobra 2001. Od marca 2014 ima 47 strank – 46 držav in Evropski uniji. Vse države, ki so konvencijo ratificirale so v Evropi in Srednji Aziji. EU je v svoji zakonodaji začela uporabljati načela aarhuškega tipa, zlasti Direktivo o vodah.
Aarhuška konvencija podeljuje javne pravice glede dostopa do informacij, udeležbe javnosti in dostopa do pravnega varstva v vladnih postopkih odločanja o zadevah v zvezi z lokalnim, nacionalnim in čezmejnim okoljem. Osredotoča se na interakcije med javnostjo in javnimi organi.
