Connect with us

Iskalnik politeia.si

Lokalna politika

Minister dr. Simoniti: “Na izkušnji preteklosti in priznavanju kulturne dediščine se obetata vitalna sedanjost in obetavna prihodnost.”

Foto: Twitter MK RS

Dr. Vasko Simoniti je 23. septembra 2021 v Benetkah v vlogi slovenskega ministra za kulturo in predsedujočega Svetu Evropske unije za kulturo nagovoril zbrane na agori o evropski dediščinski politiki “Od Novega evropskega Bauhausa do nove evropske renesanse”. Ob robu agore, ki je potekala v okviru vrha evropske kulturne dediščine, se je na bilateralnem srečanju sestal z italijanskim ministrom za kulturo Dariom Franceschinijem. Dan pred tem se je minister udeležil podelitve nagrad za izjemne dosežke na področju kulturne dediščine Europa Nostra 2021. V nadaljevanju objavljamo govor ministra v celoti in kratek povzetek bilateralnega srečanja.

Vrh evropske kulturne dediščine “Za novo evropsko renesanso”, ki je do 21. do 24. septembra potekal v Benetkah, je organizirala Europa Nostra, vseevropsko združenje nevladnih organizacij, ki delujejo na področju varovanja, ohranjanja in promocije kulturne dediščine, skupaj z Evropsko komisijo.

Govor ministra za kulturo dr. Vaska Simonitija

Spoštovani visoki predstavniki evropskih institucij, spoštovani odločevalci na širokem področju kulturne dediščine, spoštovani predstavniki dediščinskih organizacij in vsi, ki sta vam dediščina in njena prihodnost blizu.

Še posebej pozdravljam predsednika Evropskega parlamenta, gospoda Davida Sassolija, podpredsednico Evropske komisije, komisarko gospo Dubravko Šuica, podpredsednika Komisije, komisarja gospoda Margaritisa Schinasa, svojega kolega, ministra za kulturo Italije, gospoda Daria Franceschinija, in vse druge visoke goste in današnje govorce.

V veliko čast mi je, da vas lahko nagovorim kot minister za kulturo Republike Slovenije in predsedujoči Svetu Evropske unije za kulturo.

Kot številni med vami veste, se je pred štirinajstimi dnevi (10. in 11. septembra 2021) v okviru slovenskega predsedovanja na področju kulture končala konferenca na temo Pravica do dediščine kot spodbuda za trajnostni razvoj. Glavno sporočilo naše konference je, da je dediščina del naše humanistične tradicije. Zato naj kultura in kulturna dediščina postaneta humanistična agenda Evrope, združene na podlagi evropskih vrednot. V tem smislu vidimo tudi povezavo in močan preplet s kulturno dediščino v pobudi, ki si utira pot pod imenom Novi evropski Bauhaus.

Sporočilo naše konference Pravica do dediščine kot spodbuda za trajnostni razvoj bomo vključili v razpravo v Svetu Evropske unije, načrtovano v novembru skupaj s tematiko kakovostnega bivalnega okolja, ki se je že začela pred časom v Davosu. V okviru tega evropskega vrha kulturne dediščine tu v Benetkah pa je bila prav v sredo razprava, posvečena kulturi kakovostne gradnje (Baukultur). Ob vseh političnih, gospodarskih, socialnih, kulturoloških in tehnoloških izzivih, s katerimi se soočamo in ki so pred nami, bo Novi evropski Bauhaus dobil široko podporo in veljavo, če bo upošteval dediščino, kulturno krajino in estetiko, ki jo ljudje razumejo in sprejemajo.

Med opazovalci in premišljevalci obstajajo različni pogledi na našo stvarnost – pesimistični in optimistični, ki izhajajo iz védenja in zavedanja naše preteklosti in dediščine. Tako obstaja pogled o prihodnji usodi Evrope (Massimo Cacciari, Geofilosofia dell’Europa, 1994), ki ni obetaven. Evropa, ki je stoletja hrepenela po miru, zamisel o miru zmore uresničevati zgolj v okviru nje same; in še nikoli prej kot danes se spominja same sebe; še nikoli do zdaj ni posvečala toliko pozornosti ohranjanju, vzdrževanju in zaščiti. Zbira spomine iz vseh časov in krajev, pri čemer dobivajo ti spomini, kot pravi filozof in nekdanji župan tega čudežnega mesta Benetk, Massimmo Cacciari, muzejski videz; njihova vseprisotnost pa naj bi pomenila dejansko izgubo njenega temeljnega vodila – večnega iskanja. Zazrti sami vase Evropi zmanjkuje moči, s katero bi se uspešno uprla izzivom, ki jih pred njo postavlja preostali svet.

Drugi pogled, nemara bolj optimističen, ponuja prihodnost v celoviti uresničitvi humanistične utopije (o njej je govoril Julian Nida-Rümelin, nemški filozof, na odprtju salzburškega festivala Salzburger Festspiele 2021, 25. julij 2021). Vse utopije 20. stoletja, ki so skušale uveljaviti totalitarne ideologije, so kot nikoli do zdaj prizadele vse človeštvo.

Humanistična utopija, ki je ohranjala svoje hrepenenjsko izročilo na dediščini helenizma, judovsko-krščanske tradicije, italijanske renesanse in evropskega razsvetljenstva, pa se zdi uresničljiva. V veliki meri jo Evropa že uživa v obliki spoštovanja človekovih pravic, vladavine prava in delujoče demokracije. A njena trdnost je nenehno na preizkušnji. In za demokracijo se velja potruditi, kajti na izkušnji preteklosti in priznavanju kulturne dediščine kot skupne vrednote se obetata vitalna sedanjost in obetavna prihodnost. Ohranjati identiteto v ustvarjalnem svobodnem okolju uveljavljenih in ponotranjenih demokratičnih vrednot pomeni tudi omogočiti trajni razvoj. Tu je zasnova Novega evropskega Bauhausa, ki mu tudi s tem srečanjem utiramo pot v obliki ustvarjalne prakse, imenitno priložnost, s katero nagovarjamo jutrišnji dan – nagovarjamo prihodnost Evrope.

Vprašanja okolja in prostora, urbanih središč in podeželja, infrastrukturnih povezav in podobno so vprašanja naše kulture v širšem smislu in kulturne dediščine v njenih zgodovinskih in geografskih posebnostih. To so vprašanja o ohranjanju odličnih prvin naše preteklosti v novih arhitekturnih in urbanih rešitvah, ki povezujejo tradicijo z novimi tehnološkimi izzivi. In če je demokracija kot uresničitev humanistične utopije obrnjena k človeku in njegovi zaščiti, je zdaj čas, da se intenzivneje obrne k naravi in jo zaščiti in ščiti ter s tem – v skrbnem preletu zavedanja in odgovornosti do narave – vzpostavi ustvarjalno ravnovesje med ekonomijo in ekologijo, ki imata ne nazadnje tudi skupni izvor v besedi dom, skupni izvor v besedi hiša. Novi evropski Bauhaus bo tako uspešen samo, če bo temeljil na spoštovanju človeka, njegove kulturne dediščine in narave.

Čestitam Europi Nostri, glavnemu organizatorju tega vrha evropske kulturne dediščine 2021, za pobudo današnjega dogodka, ki naj najde pozitiven odmev in naklonjenost v nadaljnjih razpravah o prihodnosti Evrope.

Bilateralno srečanje med slovenskim in italijanskim ministrom za kulturo, dr. Vaskom Simonitijem in Dariom Franceschinijem

Minister za kulturo dr. Vasko Simoniti se je 24. septembra ob robu vrha za evropsko dediščino v Benetkah na bilateralnem srečanju sestal z italijanskim ministrom Dariom Franceschinijem.

Srečanje ministrov je potekalo v prijateljskem ozračju in z oceno, da dobiva kultura na ravni Evropske unije vse pomembnejše mesto. Hkrati pa zavedanje o pomenu kulture prehaja tudi v zavest evropskega državljana. Pogovarjala sta se tudi o Evropski prestolnici 2025, ki z našo Novo Gorico in italijansko Gorico ponuja nove priložnosti sodelovanja in povezovanja ter brisanja meja, kolikor jih je sploh še ostalo. Sogovornika sta soglašala, da mora Evropska unija po talibanskem prevzemu oblasti v Afganistanu mora nameniti pozornost zaščiti in ohranjanju izjemne kulturne dediščine ter varnosti tamkajšnjih umetnikov.

 

Vir: GOV.SI

Komentirajte prispevek

Leave a Reply

Za komentiranje se morate prijaviti.

Več vsebin

Tuja politika

Očividci so nam sporočili, da so danes ob 21:00 uri opazili približno 15 polno opremljenih policistov, ki so peš drveli mimo Pizzerije Foculus v...

Aktualno

»Gospod premier, to ni vaš polfinale – ker to ni vaša Slovenija. Naša je!« takole je naslov članka v Ekipi, napisal ga je Andrej...

Aktualno

Zanimiv članek je bil včeraj na 24UR, o vladi in njeni promociji za cepljenje. No, bolj natančno, na 24UR so znova prali UKOM. Vsi...

Aktualno

Ali ste opazili kako naši mediji poročajo? Kako manipulativno ljudem servirajo novice? Slabo postrežejo najprej, o dobrem skoraj ne poročajo, to leti predvsem na...