Connect with us

Iskalnik politeia.si

Tuja politika

550-kilometrov mejne ograje Litve

Foto: Reuters

Nekaj ​​več kot mesec dni v ambicioznem projektu Litve o izgradnji 550-kilometrske ograje vzdolž meje z Belorusijo se postavljajo vprašanja, ali bi jo sploh morali zgraditi.

Poslanci so pregrado odobrili v začetku tega meseca po povečanju števila migrantov, ki prihajajo na mejo Litve. Po podatkih ministrstva za notranje zadeve je letos iz Belorusije nezakonito prestopilo približno 4.100 ljudi.

Vilnius je beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka obtožil, da je organiziral priliv kot maščevanje za vlogo Litve pri zavzemanju sankcij EU proti Minsku zaradi preusmeritve letala družbe Ryanair in posledične aretacije disidentskega novinarja.

Toda mesec dni od začetka gradnje je imel projekt že nekaj ovir. EU ni želela dodeliti nobenih sredstev za ograjo, napredek pa je počasen.

Doslej je bilo nameščenih le pet kilometrov bodeče žice. S to hitrostjo bi Litva potrebovala 136 mesecev ali približno 11 let, da bi bila dokončana.

Za mnoge Litovce je celotna zamisel o ograji vprašljiva.

“Če ne postavimo ograje, podobne kitajskemu zidu, visoke 10 metrov in vse v betonu ter s 3 metri utrjene spojine v tleh, ograja, ki jo je sprejela litovska vlada, ne bo neprebojna,” je dejal lastnik gradbenega podjetja v zahodni Litvi, ki je za Euronews govoril pod pogojem anonimnosti.

»Nobena ograja ni taka: pod ograjo lahko izkopaš luknjo, jo lahko preletiš, z dvižnimi vilicami prideš na drugo stran itd.

»Vsa stvar (glede ograje) je čista politika. Ampak da – ovira je boljša kot nič. Vendar se zdi, da so stroški veliki. ”

Litovski mejni policisti so pred kratkim opazovali migrante, ki so prečkali pregrado iz bodeče žice, tako da so jo preprosto prerezali, je dejala Agne Bilotaite, ministrica za notranje zadeve države, ne da bi navedla podrobnosti, da bi jo izboljšali z “različnimi inženirskimi rešitvami”.

Težave so bile tudi pri pridobivanju zalog: Litvi je na začetku gradnje zmanjkalo bodeče žice.

Estonija – druga baltska država – je podala roko in ponudila 100 kilometrov materiala, tako da se je lahko nadaljevalo delo na najbolj ranljivih odsekih meje z Belorusijo. Prejšnji teden je Ukrajina dobavila 30 kilometrov britvice.

Pojavile so se govorice, da je bila Litva zaradi pomanjkanja sredstev prisiljena v druge kratke gradbene zastoje, vlada je do komentiranja zadržana.

“Dobra novica je, da se gradnja ograje nadaljuje,” je za Euronews povedala svetovalka litovskega notranjega ministra Božena Zaborovska-Zdanović.

“Poleg tega se meja krepi tudi na najobčutljivejših odsekih. Naš cilj ostaja isti – čim prej namestiti fizično pregrado. Na tej točki je ključnega pomena zagotoviti nemoteno dobavo materiala.”

“Ker je bil podpisan politični sporazum (o gradnji ograje), se bo projekt nadaljeval tudi s spremembo litovske vlade.”

Toda Dainius Kepenis, poslanec iz opozicijske stranke Zveza kmetov in zelenih (LFGU), je dvomljiv glede te zadnje trditve.

“V to ne bi bil tako prepričan,” je dejal za Euronews. “Slišim nekaj zelo čudnih stvari, ki jih govori litovska vlada.

“Prvič, vladajoči konservativci Madžarsko ostro kaznujejo, ker je začela graditi svoj zid, zdaj pa se posvetujejo z nami, kako zgraditi svoj zid.”

»Kolikor sem za demokracijo v Belorusiji, Litva zdaj plačuje veliko ceno, ker je preveč napet izvoznik demokracije … Izračunal sem, da bo sokolska zunanja politika, ki jo izvaja konzervativno-liberalna vlada, Litvo stala skoraj € 1 milijarda. Vključuje približno 150 milijonov evrov vreden projekt ograje, gradnjo začasnih stanovanj za migrante in morebitne izgube zaradi skorajšnje ustavitve kitajskih tovorov in beloruskih gnojil.

Kitajska je pred kratkim odpovedala svojega veleposlanika v Litvi v znak protesta zaradi njene napovedi o odprtju tajvanskega predstavništva v Vilni pozneje letos. Litva je doslej edina država članica EU, ki je zapustila kitajski format sodelovanja 17+1.

Remigijus Zemaitaitis, litovski poslanec, dvomi v nujnost ograje na meji.

»Stroški so veliki, učinkovitost pa je zelo vprašljiva. Še posebej zdaj, ko navidezno deluje odvračanje migrantov s tako imenovanimi potiski. In če res deluje, zakaj bi potem hiteli z postavljanjem bodeče žice na meji?«

Toda Laurynas Kasciunas, konzervativni poslanec in vodja vplivnega parlamentarnega odbora za nacionalno varnost in obrambo, je prepričan, da je ograja nujna za zaščito Litve pred migranti – zdaj in v prihodnosti.

»Dvoslojna ograja z različnimi inženirskimi rešitvami je tisto, kar potrebujemo za zaščito naše meje pred nepredvidljivim režimom, kot je režim tiranskega vladarja nad mejo. Celoten projekt ograje nameravamo financirati iz državne blagajne, vendar bomo pri tem prosili Bruselj, ” je za Euro news  povedal Kasciunas

Po besedah ​​Kasciunasa bo dokončanje ograje stalo okoli 150 milijonov evrov.

“Izzivi, ki jih vidim zdaj, so tempo (gradnje) in preglednost, še posebej, ko smo v težkem času.”

Litva je objavila mednarodni razpis za nakup 3.000 kilometrov žice za koncertino in vse druge potrebne dele ter montažna dela, je ta teden objavil oddelek za upravljanje in gospodarstvo (AMED) pri notranjem ministrstvu.

Načrt je poraba do 16,15 milijona evrov za 3000 kilometrov britvice, ki bo postavljena v več plasteh, in do 12,5 milijona evrov za montažna dela. Za nakup drugih potrebnih delov, kot so stebrički, žice za pritrditev in pritrdilne naprave, so namenili do 23,23 milijona evrov, so sporočili iz AMED.

Komentirajte prispevek

Leave a Reply

Za komentiranje se morate prijaviti.

Več vsebin

Tuja politika

Očividci so nam sporočili, da so danes ob 21:00 uri opazili približno 15 polno opremljenih policistov, ki so peš drveli mimo Pizzerije Foculus v...

Aktualno

»Gospod premier, to ni vaš polfinale – ker to ni vaša Slovenija. Naša je!« takole je naslov članka v Ekipi, napisal ga je Andrej...

Aktualno

Zanimiv članek je bil včeraj na 24UR, o vladi in njeni promociji za cepljenje. No, bolj natančno, na 24UR so znova prali UKOM. Vsi...

Aktualno

Ali ste opazili kako naši mediji poročajo? Kako manipulativno ljudem servirajo novice? Slabo postrežejo najprej, o dobrem skoraj ne poročajo, to leti predvsem na...