Voditelji Evropske unije so v četrtek na vrhu v Franciji obsodili “neizrekljivo trpljenje”, ki ga Rusija povzroča Ukrajini, a so zavrnili poziv Kijeva po hitrem pristopu k bloku in se razhajali glede dosega sankcij proti Moskvi, navaja Reuters.
Le bombardement russe d'une maternité à Marioupol est un acte de guerre indigne et amoral. Nous le condamnons avec la plus grande fermeté. Dans le cadre des Nations unies, les conséquences de cette guerre illégale menée en Ukraine devront être tirées. pic.twitter.com/EFKQAcTkpU
— Emmanuel Macron (@EmmanuelMacron) March 10, 2022
Ruska invazija – največji napad na evropsko državo po drugi svetovni vojni – je spremenila evropski varnostni red in spodbudila prestolnice EU k ponovnemu razmisleku o tem, za kaj naj se blok zavzema, o svoji gospodarski, obrambni in energetski politiki. EU je v dneh po napadu Rusije 24. februarja hitro uvedla obsežne sankcije ter ponudila politično, humanitarno podporo Ukrajini in nekatere dobave orožja.
A so se v enotni fronti bloka pojavile razpoke, od odziva na zahtevo Kijeva po pospešenem članstvu v EU do tega, kako hitro se lahko odvaja od ruskih fosilnih goriv in kako najbolje oblikovati gospodarski odziv. “Nihče ni vstopil v Evropsko unijo čez noč,” je dejal hrvaški premier Andrej Plenković, ko so se v petek ob zgodnjih urah končali pogovori med 27 nacionalnimi voditelji.
L'Europe doit changer. En termes de défense, d'énergie, d'agriculture, de santé, de technologie, nous, Européens, devons prendre des décisions historiques pour notre souveraineté, pour notre avenir. Voilà l'objet de ce sommet à Versailles. Soyons à la hauteur, soyons unis. pic.twitter.com/VAlIhTT3qt
— Emmanuel Macron (@EmmanuelMacron) March 10, 2022
Predsednik voditeljev Charles Michel je v izkazu sočutja in moralne podpore dejal: “Ukrajina pripada evropski družini.”
“Ni hitrega procesa,” je dejal nizozemski premier Mark Rutte, izrazit nasprotnik širitve EU, in dodal, da bo blok še naprej poglabljal vezi s Kijevom.
Prav tako ni bilo mogoče zapreti vrat za pristop, je dejal francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je dodal: “Ali lahko odpremo postopek za članstvo z državo v vojni? Mislim, da ne. Ali lahko zapremo vrata in rečemo: ‘nikdar’? To bi bilo nepošteno. Ali lahko pozabimo na ravnotežne točke v tej regiji? Bodimo previden.”
Pridružitev EU je proces, ki običajno traja leta in zahteva izpolnjevanje strogih meril od gospodarske stabilnosti do izkoreninjenja korupcije do spoštovanja liberalnih človekovih pravic, navaja Reuters.
Arrival of President @vonderleyen to the informal @EUCouncil summit in Versailles 🇫🇷 to discuss:
🔹 Russia's aggression against Ukraine
🔹 EU defence capabilities
🔹 Reducing energy dependency
🔹 Building a more robust economic base pic.twitter.com/LAVqCxSlPK— European Commission 🇪🇺 (@EU_Commission) March 10, 2022
Ruska invazija, ki jo Moskva imenuje posebna vojaška operacija, je zrušila evropski povojni varnostni red, ki je nastal iz pepela druge svetovne vojne in razpada Sovjetske zveze leta 1991. Več kot 2 milijona ljudi je pobegnilo iz države, na tisoče civilistov je ubitih, čete ruskega predsednika Vladimirja Putina pa oblegajo več ukrajinskih mest.
“To je vojni zločin,” je voditeljem dejala predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola.
The response to the war in Ukraine is the largest #EUCivPro Mechanism operation to date.
Upon Ukraine’s request for assistance on 15 February, 28 countries have offered to send medical supplies, power generators, tents, blankets, and more.#StandWithUkraine #EUSolidarity pic.twitter.com/lOT9x57ye6
— European Commission 🇪🇺 (@EU_Commission) March 9, 2022
Nekateri voditelji EU so si prizadevali za strožje sankcije, ki bi prizadele rusko naftno in plinsko industrijo, tudi če bi to pomenilo posledice za tiste evropske države, ki so odvisne od ruskih fosilnih goriv. Latvijski premier Krisjanis Karins, čigar država deli mejo z Rusijo, je dejal, da bi bil odrez ruske nafte in plina najučinkovitejši način, da bi Putina spravili za pogajalsko mizo, dodal je: “Morali bi iti veliko dlje in veliko hitreje.”
Nemški kancler Olaf Scholz tega, ali bi moral blok prepovedati uvoz ruske nafte, kar je Berlin doslej izključeval ni komentiral. Rusija dobavlja približno tretjino potreb Nemčije po plinu in surovi surovi.
EU bi morala do leta 2027 prenehati uporabljati ruska fosilna goriva, je dejala von der Leyen in dodala, da bo načrt za to predlagala sredi maja. Voditelji bodo vrh nadaljevali danes, da bi razmislili o politiki za reševanje obrambnih in energetskih izdatkov, povezanih z vojno v Ukrajini. Pojavile so se delitve glede možnosti nove skupne izdaje dolga EU, ki jo zagovarjajo države, kot sta Francija in Italija, nasprotujejo pa Nemčija, Nizozemska in druge, še navaja Reuters.
